Sporočilo za današnji dan: Dr. Bach kapljce in samozaupanje

Vas že manjša kritika vrže iz tira? Opazite, da ves čas hlepite po pohvali, ko to prejmete, pa ji v resnici ne verjamete? Potrebujete nenehne uspehe in dosežke, da ste zadovoljni?

To je le nekaj težav, ki jih prinaša nizko samovrednotenje. Se spomnite pravljice o Sneguljčici? Glavno gonilo zapleta pravljice je v resnici nizko samovrednotenje mačehe, skrito za videzom vsemogočnosti. Ko ji zrcalo pove, da ni več najlepša, je pripravljena narediti vse, da bi se obranila pred občutkom manjvrednosti. Tudi ubijala bi, da ohrani »najlepšo« samopodobo.

Čeprav gre za ekstremni primer, pa lahko nizko samovrednotenje posamezniku prinaša številne težave tekom življenja. Že manjša kritika ali odsotnost pohvale je lahko zanj hud udarec.

Labilno samovrednotenje se spreminja ob najmanjši kritiki ali celo ob odsotnosti pohvale, zato se tak človek neprestano trudi za zunanje dosežke, potrditve ali pohvale, da bi obdržal pozitivno predstavo o sebi. Pravimo, da smo odvisni od tega, kaj o nas mislijo drugi.” Ne glede na to, koliko je pohval in dosežkov, pa za posameznika z nizkim samovrednotenjem ni nikoli dovolj: ”Znotraj sebe bo sproti razvrednotil vsak svoj dosežek, zato dosežki in pohvale ne morejo trajno prispevati k temu, da bi se nizko samovrednotenje spremenilo v stabilno in pozitivno. Kljub temu pa lahko premagamo težave z nizkim samovrednotenjem. A pred tem moramo razumeti, od kje izvira.

Čeprav se rodimo z določenimi lastnostmi, pa svoje samopodobe ne oblikujemo le v skladu za lastnimi potenciali, lastnostmi ter izkušnjami, temveč se vidimo tudi skozi oči drugih. Zato je slika o nas, samopodoba, v veliki meri taka, kakršno so nam vcepili starši v našem otroštvu, saj so bili ti naše prvo “ogledalo”. Starši vsak trenutek s svojim odnosom in odzivanjem nanj otroku sporočajo (pa če se tega zavedajo ali ne), kako ga vidijo in kako ga vrednotijo. Otrok se najbolj boji izgubiti naklonjenost svojih staršev, celo takrat, ko je jezen in uporniški, zato se bo skušal sproti prilagajati temu, kako ga starši vidijo, oziroma temu, kakršnega ga želijo. Sporočila, ki mu jih dajejo starši, doživljajo kot realno sliko o sebi in to predstavo zapiše vase kot svojo samopodobo.

Zato je v odnosu z otrokom pomembno razločevati med njim kot osebo in med njegovim ravnanjem, še posebno pri kritiki. Če otroku rečemo: »Jezi me, ker nisi pospravil igrač,« bo razumel, da nam ni všeč njegovo ravnanje, a bo vedel, da zaradi tega ni slab in ni izgubil naše naklonjenosti. Če pa mu rečemo: »Poreden si (nisi priden), ker nisi pospravil igrač,« bo razumel, da je v naših očeh izgubil vrednost kot oseba, ker ni izpolnil naših pričakovanj. Ne bo razumel, da kritiziramo njegovo ravnanje, ampak bo zaradi takih sporočil njegovo samovrednotenje postalo labilno, postal bo negotov. Če pa bodo taka sporočila prevladovala, bo prepričan, da je slab, torej bo imel »nizko« samopodobo, počutil se bo manjvrednega.

Če malo poenostavimo: kot odrasli se bomo videli take, kot so nas kot otroke videli naši starši. Enako velja, da se bomo imeli radi, si zaupali, cenili in spoštovali sebe in druge toliko, kolikor smo bili tega deležni v odnosu z njimi in med njimi. Torej se pozitivna, zdrava samopodoba oblikuje takrat, ko je odnos med otroci in starši tak, da se v otroci v njem počutijo čustveno varni. V takem odnosu so ljubljeni, razumljeni, sprejeti, upoštevani in spoštovani ob ustreznih majah in zahtevah.

Kako lahko sami prispevamo k izboljšanju samopodobe?Pogosto se srečujemo s priporočili, da nam bodo pomagale pozitivne afirmacije, torej stavki, kot so »jaz sem dober, sem uspešen…«. Če nam to pomaga, da lažje dosežemo cilje, ki nam pomagajo potem graditi samozaupanje, so seveda dobrodošli, a same po sebi, žal nimajo trajnega učinka. Pogosto imajo celo nasproten učinek, saj povečujejo neskladje med trenutnim in zaželenim stanjem.

Obstaja pa veliko načinov, ki lahko pomagajo graditi boljše samovrednotenje. Vsem pa je skupno to, da moramo začeti ravnati drugače, kot smo prej.

Prvi je, da si zastavimo realne cilje in se jih potrudimo doseči. Brez doseženih ciljev ni občutka uspešnosti, ni samozaupanja. Bolj se bomo potrudili za cilj, več samozaupanja nam to lahko prinese.

Drug način je, da se naučimo sprejeti in prenesti, da ljudem okrog nas ni všeč vse, kar smo ali kaj naredimo in tudi to, da so lahko kdaj jezni na nas, mi pa na njih.

Naslednji je ta, da stvarem in ravnanju, ki so za nas nesprejemljive, rečemo NE in na tem vztrajamo, ne glede na to, kako nas je tega strah. Na ta način bomo odnose, v katerih se bomo počutili recimo manjvredne ali izkoriščane, začeli spreminjati v bolj konstruktivne. Nekaj časa bo treba prenesti tudi nasprotovanje ali jezo, a sčasoma se z vztrajnostno veliko da spremeniti. To pa spet pripeva k občutku samozaupanja.

Dr. Bach kapljice Samozavest in smozaupanje so vam lahko v podporo in pomoč!

Spodbujajo posameznikovo notranjo sposobnost uravnotežiti in vzpostaviti harmonijo v primeru osebnostnih težav ali spremenjenih čustvenih stanj.

Uporabljajo se lahko tudi preventivno, saj nimajo stranskih učinkov ali kontraindikacij.

Optimalna, sinergijska in dopolnilna kombinacija zdravilnih Bachovih cvetov, ki obudi vaše lastne notranje vire in naravno zmožnost prilagajanja, ko želite razvijati občutek lastne vrednosti in samozavesti.

Uporaba:Odrasli: 4x na dan po 4 kapljice Otroci: 3 x na dan po 2 kapljici Kapljice kanite neposredno v usta ali pa jih zmešajte z malo vode ali z drugo tekočino.

Uporabljajte vsaj dva tedna do dva meseca.

Za več info in naročila: www.medica-center.si ali pokličite za brezplačen nasvet na 031 320 049